Gradež

Ko se iz Ljubljane peljemo proti Kočevju, je ob cesti oznaka za Turjak. Namesto da bi zavili za grad, sledimo oznaki za Gradež in zavijemo levo. Le nekaj sto metrov je do tja.

Najprej zavijemo do gradu, ki je sicer pozimi zaprt, vseeno pa je lepo videti mogočno stavbo, ki je bila med vojno nesrečno porušena in jo zdaj lepo obnavljajo. Tudi mogočna lipa pred vhodom je nekaj posebnega. Po kratkem ogledu gradu se vrnemo do glavne ceste, ki jo prečimo, in se zapeljemo na začetek vasi Gradež ter tam parkiramo ob majhni hiški – sušilnici sadja. Jaslice so povsod po vasi. Skorajda pred vsako hišo, pogosto v hišah, v centru vasi, pri vodnjaku, v kapelici, pod kozolcem … Tudi sušilnica sadja iz leta 1938 že zunaj skriva jaslice, v notranjosti pa jih je toliko, da jih komajda preštejemo. Medtem ko pot nadaljujemo po asfaltni cesti, ki se vije skozi vas, lahko na levi in desni strani opazujemo številne jaslice, ki so razstavljene kar ob cesti. Ko se na večer stemni, vaščani ob jaslicah prižgejo še bakle. Malo naprej ob poti je na novo postavljen kozolec, pod katerim je muzej starega orodja in kar nekaj različnih jaslic. Pot nadaljujemo do lepega centra vasi, ki so ga vaščani uredili sami. Na veliki ploščadi lahko vidimo eno večjih postavitev jaslic. Na desni strani si lahko ogledamo staro hišo iz brun in spomini nam uidejo k starim mamam in starim atom. Malo naprej ob poti je vaški vodnjak z zanimivim drogom za dvig vode. Tudi na vodnjaku so postavljene jaslice. Ob vodnjaku zavijemo levo in pokukamo v staro hišo, v kateri je napis ČRNA KUHINJA. Tukaj najdemo toliko lepega, da se težko ločimo od hiše. Tudi malo naprej se splača ustaviti pri hiši na levi, kjer je bila nekoč gostilna. V kleti te hiše je na sodih postavljenih kar precej jaslic, malo naprej pa je v hlevu prava delavnica in soba Jožefa delavca ter njegove žene Marije. Tudi Jezuščka imajo te jaslice. Zdaj smo že na koncu vasi. Oglejmo si še zanimivo zidavo hiš, postavljenih na tem območju. Če odidemo še naprej, kmalu pridemo do zanimivega kozolca, ki ima v gornjem delu celo vežo in prostore. V hiši, ki je na desni strani kozolca, imajo vedno postavljenih vsaj dvoje jaslic. Na koncu te hiše lahko vidimo zanimiv vodnjak. Če ste na vozičku, se vrnite v vas do prvega odcepa levo, nato pa naj vas pot vodi po tej ulici proti parkirišču. Drugače jo peš mahnite po izhojeni poti na isto lokacijo. Tukaj najdemo zanimive jaslice, ki so pritrjene na mogočno deblo in so hkrati v velikem kristalu. Tudi ob kozolcu, kjer smo že bili, so pri hiši jaslice. Prav tako v kozolčku nasproti parkirišča. Ne pozabite tudi na kapelico na začetku vasi. Tudi v njej so jaslice. V sušilnici sadja ali na stojnicah, ki so postavljene poleg, lahko ob praznikih kupimo suho sadje in še mnoge druge dobrote. Med njimi bomo našli tudi vrečke suhega sadja, potopljenega v slastno čokolado.

Pot lahko zaključite v Gradežu, če pa je dan še lep in vam je ostalo še kaj energije, vam predlagam, da se zapeljete naprej do vasi Škocjan, kjer je bil v tamkajšnji cerkvici krščen oče slovenske knjige – Primož Trubar. Pot nato nadaljujte skozi Velike in Male Lipljene, kjer si lahko ogledate nekaj lepih kozolcev , ki so še vedno uporabni. Nato pojdite še naprej proti Grosupljemu in kmalu se vam na griču na desni strani prikaže kapelica sv. Antona v skalah, nad njo pa izjemen biser naše zgodovine: protiturški tabor s cerkvijo sv. Nikolaja, zgrajen v 13. stoletju, ki je eden najbolje ohranjenih pri nas. Poglejte si še Taborsko jamo, pozimi sicer navadno ni odprta, drugače pa je odprta ob sobotah in nedeljah. Nato odidite dalje proti Ponovi vasi in Grosupljemu, kjer lahko izlet zaključite.