Limbarska Gora

Avtocesto Ljubljana - Celje zapustite na izvozu za Krtino in Moravče. Na levi boste lahko že s ceste videli Krtinsko cerkev, ki je bila zaradi svoje lege na griču protiturški tabor. Pot nadaljujte mimo studenca in Škocjana, ki je precej poznan, ker se tam v poletnem času v letnem gledališču dogajajo tako lepe igre, da je bolje ne iti na morje, kot zamuditi katero izmed teh predstav.

V Moravčah v križišču pri cerkvi bodite pozorni na oznako za levo za Limbarsko goro. Od tam vas do vrha loči še kakšnih 20 minut vožnje. Gibalno ovirani popotniki se zapeljite do cerkve in gostišča, ostali pa parkirajte kjer koli na pobočjih in se na vrh povzpnite peš. Nadvse lepo se vije pot po zahodnem slemenu iz vasi Gabrje, mimo kamnoloma v Hrastniku. Kmalu na prelomu boste pred seboj zagledali vrh. Tudi tam se da kje pustiti avtmobil, naprej pa jo mahnite peš. Vrh krasijo mogočne domačije, pa tudi kak zelo lep kozolec se najde tu. Ob poti boste srečali kar nekaj lepih znamenj. Razgled se bo z vsakim metrom vzpona v hrib lepšal. Na samem vrhu je gostišče na levi, na desni pa stoji cerkev sv. Valentina. Baročno cerkev je pričel leta 1735 graditi arhitekt Gregor Maček, ki ima pri nas kar nekaj cerkva in stavb, njegovo pomembno delo pa je tudi ljubljanski rotovž. Posvetitev je bila 6. junija 1743. Cerkev ima sedem oltarjev in še zunaj na fasadi si lahko ogledamo kopije kipov sv. Valentina, sv. Jožefa in sv. Janeza Nepomuka, originali pa stojijo v cerkvi. Mimo cerkve se podajte na razgledni balkon na severni strani: Kamniško-Savinjske Alpe boste imeli kot na dlani, pod vami bo tekel Črni graben in po njem avtocesta izpod Trojan, nad njo pa se na obdelanih bregovih sonči kar lepo število zanimivih vasic (slika 7). Na zahodu, ki je prav tako razgleden, pa se vidi vse do Triglava, da o Gorenjski sploh ne govorim. Na jugu je krasen razgled na Zasavsko Sveto goro, Slivno, sv. Miklavža in vse do sv. Trojice nad Domžalami. Na vzhodno stran pa se vidi tja do celjske kotline. Razgled je res izjemen. Lahko obiščete tudi gostišče, ki je odprto ob koncih tedna. Na kakšno vetrovno nedeljo še prav posebej paše malo sesti k topli peči v zakurjeni izbi.

Vrh Limbarske gore se da prevoziti in se po krožni poti mimo cerkve in gostišča vrniti v Gabrje, ki je še spodaj na ravnem. Do doline, kjer vas ob poti čaka pol ducata dobrih gostiln, ni daleč. Če ste lačni, se le ustavite v kateri izmed njih. Ko se vračate, se lahko ob poti na levi tik pred Moravčami zapeljete še do ribnika. Voda vedno pomirja. Če ste mobilni, pa odidite še do višjih ribnikov in do čudovitega znamenja na koncu doline pod vasico Zalog. Če se odpravite še malo naprej, ste spet nazaj v Moravčah. Splača se zapeljati na dvorišče cerkve sv. Martina, ki je izjemno lepa.