2
Slovenske Konjice - center
Srednjeveško jedro naselja je Stari trg, z enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od renesanse, baroka, secesije, bidermajerja, neorenesanse... Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja. Nadžupnijska cerkev je tudi edini ohranjeni objekt iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi pogostih požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali s kamnom in kasneje z opeko. Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi).
Sedanjo poznogotsko nadžupnijsko cerkev sv. Jurija sestavljajo pravokotna ladja predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen križnorebrasti in z zunanjimi oporniki obdan prezbiterij, okoli leta 1300 na zahodni strani zvonik, povišan leta 1720, ter na južni strani baročna Roženvenska kapela iz ok. 1746. V cerkveni ladji z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban poznogotski obok s sočasno poslikavo.
Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, delo kiparske delavnice domačina Franca Zamlika iz začetka 18. stoletja. Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja.
3
Stari grad and Konjicami
Nad Slovenskimi Konjicami stoje mogočne ruševine Starega gradu. S svojo mogočno podobo dajo pečat celotnemu naselju. Konjiški grad sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi. Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148 , vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Liupold Konjiški, kot
ministerial štajerskega mejnega grofa
Otokarja III.
Tudi obisk tega impozantnega gradu je sorazmerno enostaven. Mimo pokopališča nas do njega popelje kaka dva kilometra dolga makadamska cesta. Tik pod gradom je manjše parkirišče in od tu je do gradu le dve minuti sprehoda. Do grajskih vrat se da priti čisto enostavno. Tudi notranjost je lepo urejena. Le z vozički je nekoliko težje.
Če je človek le toliko gibljiv, da se lahko sprehodi po poti pod mogočni petkotni obrambni spod, se prav gotovo splača. Pod njim je razgledišče iz katerega se vidi na Slovenske Konjice in na precejšen del štajerske vinorodne dežele. Zadosti zanimivosti majhnega kraja torej, da si lahko z veseljem vzamemo čas in sprehodimo po tem zanimivem podeželskem kraju.